Naloge Krajevne skupnosti

Pristojnosti in naloge Krajevne skupnosti Sv. Duh določene v skladu z zakonom, statutom občine in statutarnim sklepom o določitvi pristojnosti in nalog krajevnih skupnosti, so predvsem:

• upravlja in razpolaga s svojim premoženjem in sredstvi,
• na podlagi sprejetega programa zagotavlja razvoj krajevne skupnosti na vseh področjih delovanja,
• upravlja z javnimi infrastrukturnimi objekti, katerih upravljanje nanjo prenese občina,
• upravlja in vzdržuje rekreacijske površine in športne objekte na območju krajevne skupnosti,
• na podlagi pridobljenih koncesij, ali kot pogodbeni izvajalec, upravlja s stanovanjskimi in drugimi objekti, pokopališči, vodovodom, kanalizacijo, zelenicami in javno razsvetljavo,
• daje mnenja in predloge k prostorskim, planskim in izvedbenim aktom, ki se sprejemajo na občinski ravni,
• daje mnenja in predloge v vseh drugih zadevah, ko je to predvideno z zakonom, občinskim statutom, statutarnim sklepom ali občinskim odlokom, oziroma je to določeno s sklepi občinskih organov.

Zgodovina

Širše območje škofjeloškega ozemlja, kamor spada tudi celotno območje krajevne skupnosti Sv. Duh s kraji Dorfarje, Forme, Virmaše in Grenc, je leta 973 nemški cesar Oton II., podaril freisinškim škofom. Večina naštetih naselij so kmalu pod freisinškim gospostvom postala kajžarska naselja. V starih urbarjih je kraj Sv. Duh imenovan Oberaern, kar označuje strnjeno naselje nad Virmašami. Sama vas Virmaše, pa je dobila ime po priimku oziroma osebnemu imenu Erinrich, ki so ga skozi stoletja popačili v današnje ime Virmaše.

Sedež Krajevne skupnosti je v naselju Sv. Duh, ki predstavlja tipično gručasto obcestno vas, ki se razteza ob cesti med Kranjem in Škofjo Loko, na vzhodni strani se razprostira Sorško polje, na zahodni strani proti Stari Loki pa ga obdajajo široki gozdovi.

Najpomembnejši objekt naselja Sv. Duh je Ajmanov grad, kjer od leta 1961 domujejo Uršulinke. Objekt imenovan tudi Ehrenau, je leta 1689 zgradil Franc Matija pl. Lampfritzhaimb, ki je bil od leta 1659 do 1684 loški glavar. Po njegovi smrti kupijo graščino Zanettijevi dediči, kateroi pa zaradi uveljavljanja predkupne pravice, pridobi v last njegova sestra Marija Renata Flachenfeld.

V 18.stol. preide posest na rodbino Dinzl, leta 1791 pa graščino kupi dr. Jože Haymann, po katerem se danes graščina imenuje »Ajmanov« grad. S poroko leta 1874 je grad prešel v roke rodbine Detela, katere član je bil znani deželni glavar Oton Detela. Pred drugo svetovno vojno je bila graščina v lasti dr. Jerneja Demšarja, znanega specialista dermatologa v Ljubljani.

Dominantni objekt je tudi vaška cerkev sv. Duha, ki je bila po strokovnih trditvah dr. P. Blaznika, zgrajena že pred letom 1423. Cerkev ima na južni fasadi upodobljeno fresko sv. Krištofa, delno pa so ohranjene tudi freske iz leta 1777.

Leta 1946 se je na pobudo Valentina Dolinarja (Mažucov) začel graditi kulturni dom. On in še trije vaški zanesenjaki – Peter Kajzer, Janez Porenta in Peter Porenta so tvorili dušo gradbenega odbora. Veliko udarniških ur so prispevali k izgradnji doma in veliko domačij je sodelovalo. Že jeseni leta 1948 je bil kulturni dom sezidan do te mere, da so v njem izvedli prvo predstavo.